Kako otroci senzorični sistemi vplivajo na dnevne aktivnosti
Kazalo:
- 1. Vestibularni sistem
- 2. Proprioception sistem
- 3. Taktilni sistem
- 4. Vizualni sistem
- 5. Auditni sistem
- 6. Olfactory sistem
- 7. Gustatory System
Kaj je senzorna intergracija (Januar 2025)
Tukaj je nekaj informacij, kako se učiti, kako otroški senzorični sistemi vplivajo na sodelovanje pri vsakodnevnih aktivnostih. Strokovnjaki s področja pediatrične poklicne terapije so usposobljeni, da razumejo, kako otroški senzorični sistemi vplivajo na njihovo sposobnost sodelovanja pri vsakodnevnih rutinah in dejavnostih, znanih kot »poklic«. Nekaj primerov lahko vključuje dnevne dejavnosti, kot so obrokov, higiena, oblačenja, igranja, druženja, učenja ali celo spanja.
Ali ste vedeli, da imamo več čutil kot "klasično pet" čutov za videnje, slišenje, vonj, degustacijo in dotikanje? Ta pet čutov nam pove, kakšne vrste občutkov prihajajo zunaj telo. Kaj pa s senzacijami, ki prihajajo znotraj telo?
Obstajata še dve "skriti" čuti, ki prav tako pomembno prispevajo k naši sposobnosti sodelovanja v vsakdanjem življenju. Ti vključujejo naš občutek ravnotežja in gibanja ("vestibularni" sistem) in naš občutek telesne zavesti ("proprioceptivni" sistem).
Skupaj vse sedem teh čutov prispevajo k zmožnosti otroka, da uspešno sodeluje v vsakodnevnih poklicih. Nudijo nam informacije o tem, kako se naše telo giblje in kaj se dogaja v svetu okoli nas.
Ko snemamo senzorične informacije znotraj naših teles in iz našega okolja, naš osrednji živčni sistem (možgani in hrbtenjača) prevzame nalogo, da hitro organizira ves ta senzorični vhod v možgane. Nato lahko možgani pošljejo signale ustreznim delom telesa, da aktivirajo ustrezne motorične, vedenjske ali čustvene odzive (znane kot "prilagoditveni odziv"). V nekem smislu, naši možgani delujejo kot direktor prometa, ki organizira občutke za praktično uporabo. To je znano kot "senzorska integracija" ali "senzorična obdelava". Pri posameznikih s celično čutno integracijo se ta proces pojavi samodejno, nezavedno in skoraj takoj. Biti sposoben učinkovito obdelati občutke in nato proizvesti učinkovite motorične ali vedenjske odzive (znane kot "prilagoditveni odziv"), omogoča otrokom nadzor in občutek zaupanja.
Zdaj, ko ste bili seznanjeni s konceptom čutne integracije, si oglejmo, kako deluje vsak čutni sistem in kako prispeva k uspehu v otrokovem vsakdanjem življenju.
1. Vestibularni sistem
Ta sistem je odgovoren za naš občutek ravnovesja in gibanja in je nameščen v našem srednjem ušesu. Naš vestibularni sistem se aktivira vsakič, ko se glava spremeni v položaj in se nenehno aktivira tudi sila navzdol (te gravitacijske receptorje se aktivirajo tudi zaradi vibracij v kosteh, na primer pri uporabi vibrirajoče zobne ščetke ali poslušanju glasbe s težkim basom).Naš vestibularni občutek je kot označevalec "ste tukaj" in nam daje občutek, kje smo v tridimenzionalnem prostoru. Primeri aktivnosti, ki vključujejo vestibularni vnos, vključujejo jumping, predenje, valjanje, nihanje, vrnitev vaše glave nazaj, da si opereš lase in celo upognete naprej, da povežete čevlje. Vestibularni sistem je kompleksen in zmogljiv sistem. Različne vrste vnosa v vestibularnem sistemu so lahko pomirjalne, opozorilne, organizirane ali neorganizirane, odvisno od vrste gibanja in občutljivosti otrok do gibanja. Vestibularni sistem "ima številne medsebojne povezave s skoraj vsakim drugim delom možganov" , kar ji omogoča interakcijo z drugimi senzoričnimi sistemi in vpliva na druge dejavnike, ki niso povezani z ravnovesjem, kot so čustveni odzivi, odzivi prebavnega trakta in akademsko učenje.
Senzorično usposobljeni poklicni terapevti vedo, kako prepoznati, kakšen vestibularni vnos je potreben, da bi otroku pokazal želeni odziv in izboljšal njihovo sposobnost sodelovanja pri funkcionalnih nalogah. Praktično govori, da vestibularni sistem pomaga otrokom vedeti, kako hitro se gibljejo, v katero smer se gibljejo in ali so zunaj ravnotežja med igranjem, druženjem, učenjem ali navigacijo njihovega okolja.
2. Proprioception sistem
Ta sistem je odgovoren za naš občutek telesne zavesti. Naše mišice in sklepi vsebujejo receptorje, ki se aktivirajo vsakokrat, ko so raztegnjeni ali stisnjeni (pomislite na primer obešanja na palico ali skakanja na trampolin). Ko so aktivirani, ti receptorji pošiljajo sporočila možganom o tem, kako se gibljejo naši deli telesa. Proprioception nam omogoča, da vemo, kje so naši deli telesa medsebojno povezani (zato jih ne moramo nenehno spremljati z našimi očmi) in koliko sile uporabljamo (tako da lahko ustrezno sodelujemo z našim okoljem). Če bi imeli manj propriocepta, bi naša gibanja bila "počasnejša, neumestna in vključevala več napora". Poleg tega, da nam pomagamo učinkoviteje premikati, se proprioceptivni vnosi lahko počutijo tudi pomirjajo, organizirajo ali ozemljijo. Praktično gledano proprioceptivni sistem omogoča otrokom, da počnejo stvari, kot so sprehod, skok, vzpenjanje, barva, rezanje, pisanje, oblečeni in pritrjeni gumbi, ne da bi morali zavestno razmišljati o tem, kje so njihovi deli telesa in koliko sile potrebujejo za uporabo Da bi dosegli nalogo.
3. Taktilni sistem
Ta sistem je odgovoren za naš občutek dotika. Ugotovljeno je prek receptorjev v koži in notranjosti ust. Otilni sistem je največji senzorični sistem in je prvi senzorski sistem, ki se razvija v maternici. To nam pomaga kdaj Dotaknili smo se nekaj (otipljiv občutek) in kaj Dotaknili smo se (taktilna diskriminacija). Poleg senzacije in diskriminacije, otipni sistem nam daje tudi informacije o razliki med "lahkim dotikom" (kot je, ko mačka hodi in pase nogo s repom) in "globok dotik" (tako kot s trdnim rokovanjem ali masažo). Svetlobni dotik (vključno z določenimi teksturami) lahko zaznava opozorilo ali alarm, globoki dotik pa se lahko počuti bolj umirjeno ali organizira. To velja za oba taktilna vnosa na kožo kot tudi v ustih (npr. Pri jedenju živil različnih tekstur). Praktično gledano otipni sistem otrokom omogoča, da povejo, ali je kos pice prevroče ali začinjen, prenaša ščetke svojih zob ali las, izberi medvedek ali odejo, za katero menijo, da je "najkladnejši" ali dosežejo v globino svojega nahrbtnika da bi našli tisto, kar potrebujejo, ne da bi jih gledal.
4. Vizualni sistem
Ta sistem je odgovoren za naš občutek za vid, vendar je veliko več, kot da bi lahko videli jasno! Vizualne percepcijske spretnosti nam omogočajo, da zaznavamo podobnosti in razlike med predmeti ter se osredotočimo na to, kar moramo videti in prezreti tisto, česar ne. Vizualne veščine motorja nam pomagajo pri vizualnih informacijah in po potrebi na podlagi teh podatkov premaknemo roke in telo. Vizualna perceptualna in vizualna spretnost motorja se pogosto zanašajo na dobre veščine nadzora oči (znane kot očilomotorične spretnosti), da se lahko osredotočijo na vizualno sledenje in dogajanje v vizualnem okolju. Praktično gledano vizualni sistem pomaga otrokom, da najdejo koščke, potrebne za dokončanje sestavljanke, presodijo, kako daleč jih potrebujejo, da bi vrgli žogico, našli prijatelja na zasedenem igrišču, sledili skupaj med branjem ali dokončanjem delovnega lista, kopirati s tabele in pisati svoje črke na progah in z ustrezno velikostjo.
5. Auditni sistem
Ta sistem je odgovoren za naš občutek za sluh, vendar spet je veliko več, kot da bi lahko slišali! Naš slušni sistem deluje z našimi možgani, da bi ugotovil, kakšni so zvoki, ki so pomembni in kateri so lahko "ugasnjeni". Prav tako morajo biti sposobni sodelovati, da bi našli, od kod prihajajo zvoki, in kaj pomenijo, da lahko ukrepamo ustrezno. Naš slušni sistem nam omogoča, da v našem okolju dobimo občutke za verbalne informacije. Praktično gledano, slušni sistem pomaga otrokom ugotoviti, ali je nekaj preveč glasno, prepozna znane glasove, pozorno in natančno razlaga ustna ali učiteljska besedna navodila, kako slišati, ali se avtomobil prihaja do njih na parkirišču z živili in določi, kje njihov prijatelj kliče, ko je v prenapolnjeni sobi.
6. Olfactory sistem
Ta sistem je odgovoren za naš vonj in vpliva tudi na naš občutek okusa. Vonj je edinstven občutek, ker se njena sporočila neposredno obdelujejo skozi del naših možganov, povezanih s čustvi in čustvenim spominom, znanim kot limbični sistem.Praktično govori, da vohalni sistem otrokom pomaga ugotoviti, ali piškotke perejo, preden pridejo iz pečice, ne glede na to, ali njihova mama daje svojo najljubšo večerjo, ali je njihovo mleko kislo, preden pijejo in ali ne potrebujejo dezodorant ali tuš.
7. Gustatory System
Ta sistem je odgovoren za naš občutek okusa. Odgovoren je za odkrivanje različnih vrst okusov, ki pridejo v usta in jezik. Praktično gledano, gostinski sistem pomaga otrokom, da se naučijo, da imajo radi hrano, hkrati pa ohranjajo stvari iz svojega telesa, ki so lahko škodljive. Praktično gledano, gostinski sistem pomaga otrokom pri iskanju in prepoznavanju različnih okusov pri razvoju najbolj priljubljenih (piškotke!) In manj priljubljenih (brokoli) hrane in okusov.
Če imate pomisleke glede senzoričnih sposobnosti vašega otroka in se zdi, da vplivajo na njegovo sposobnost, da sodelujejo v določenih vidikih vsakdanjega življenja, o teh pomislekih razpravljajte z zdravnikom vašega otroka, ki bo skrbel za to, da ugotovi, ali je napotitev za ocenjevanje poklicne terapije priporočamo. Poklicni terapevti obravnavajo otroške senzorične izzive, tako da lahko bolj sodelujejo v vsakodnevnih poklicih, vključno z igranjem, prehranjevanjem, spanjem, oblačenjem, negorom, skrbjo za higieno, kopanjem, učenjem, druženjem in sodelovanjem v družini in skupnosti.
Viri:
Christie Kiley MA, OTR / L je poklicni terapevt, ki je specializiran za delo z otroki s senzornimi vprašanji vključevanja in razvojnimi motnjami. Ima izkušnje pri zgodnjem posredovanju (rojstvu na 3), kliničnih in šolskih nastavitvah.
Artritis in dnevne aktivnosti
Artritis lahko vpliva na vašo sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Fizične omejitve otežujejo dnevne dejavnosti.
Dnevne aktivnosti z fibromialgijo in ME / CFS
Oglejte si štiri dnevne aktivnosti, s katerimi se lahko borite zaradi fibromialgije in sindroma kronične utrujenosti.
Kako otroški senzorni sistemi vplivajo na dnevne aktivnosti
Spoznajte, kako sedem čutov igra pomembno vlogo pri zdravem razvoju, saj omogočajo sodelovanje v vsakdanjem življenju.